Jabolčna pita. Sočna. Sladka. Ravno prav hrustljava. Preprosta za pripravo. Vedno zadovolji potrebe po sladkornem manjku. Tako popularna, da si zasluge za njeno domislico delijo Američani in Evropejci. Iz sestavin, ki so skoraj vedno v shrambi vsakega doma. Brez konkurence. Radi jo imamo prav vsi - mladi in stari. Ob vseh priložnostih.
Izum jabolčne pite ali bolje rečeno prvi recept za jabolčno pito bomo našli, če se s časovnim strojem preselimo v leto 1381 na območje Anglije. A prvi ohranjen recept je imel več sestavin kot jabolčna pita, ki jo poznamo danes. Poleg seveda jabolk in testa, so jo sestavljale še rozine, fige, hruške in začimbe. Pita istih časov tudi ni vsebovala sladkorja.
A, da ne bo vse tako preprosto, bomo stvar še malce zakomplicirali: čeprav je prvi ohranjen recept ohranjen v Angliji, je prav mogoče, da so vplivi prihajali od drugod. O jabolčni piti se namreč v tistih časih širijo govorice tudi v Franciji, pa tudi na Nizozemskem. Še ena iztočnica za razmislek - jabolka v originalu sicer prihajajo iz Azije. Hm, zanimivo kaj?
Ampak, recimo, da se vse skupaj (vsaj na papirju) začne leta 1381 v Angliji, z receptom, ki ga je objavil angleški pisec Geoffrey Chaucer. Ostale verzije jabolčne pite so ugledale luč kasneje:
O jabolčni piti na Nizozemskem se pospešeno začne govoriti okrog leta 1600 - poleg jabolk vključujejo še limono in cimet ter včasih rozine. Francoska jabolčna pita - Tarte Tatin, ki je je pravzaprav narobe obrnjena jabolčna pita je izum iz leta 1880. Poznamo tudi švedsko jabolčno pito, ki po izgledu ne spominja na klasično pito - njena zgornja plast je pravzaprav jabolčni drobljenec in velikokrat se namesto moke uporabljajo drobtine. Posrežena je z vanijilino kremo.
Zdaj pa k zloglasni zgodbi o tem, da jabolčna pita pravzaprav sploh ni ameriški izum, a je vseeno od vseh najbolj ameriška. Američani so si jo tako rekoč prisvojili in danes je eden njihovih nacionalnih prepoznavnih znakov. Jabolčna pita se v Ameriki postavlja ob bok Coca-coli, slišali boste celo rek “ameriški kot jabolčna pita”.
Krivec, da je jabolčna pita postala ameriška je najverjetneje The New York Times, ki jo le leta 1902 označil kot sinonim za blaginjo. Ta patriotska naklonjenost jabolčni piti se je še povečala v času druge svetovne vojne, ko je predstavljala idealno vlogo gospodinje in občutka domačnosti. Vojaki so celo rekli, da se borijo za mamo in jabolčno pito.
Danes ja jabolčna pita tako ameriška, da ima na 13. maj svoj nacionalni praznik.
Kot vsak recept ima tudi recept za jabolčno pito svoje skrivnosti. A, roko na srce, te že dolgo niso več skrivnosti. Kot pri vsaki dobri jedi, se vse začne pri izbiri dobrih sestavin!
Glavna in tudi najtežja osnova pite je testo. Glavni trik pri testu pa je, da se nam nikamor ne mudi in ima tako testo čas počivati na hladnem. Najbolje če kar en cel dan, sicer pa bo, če ste bolj na tesnem s časom, dovolj tudi 4 ure. Eden izmed trikov za hrustljavo testo, pa je tudi dodajanje kisa v osnovo! Ne izdamo vsega, spremljajte naše recepte.
Jabolka za jabolčno pito naj bodo kisla. In čvrsta.
Katera sorta? Izdamo v naslednjem blog zapisu!
Brez začimb ne gre. So kraljice vsakega obroka. Sladkega in slanega. Le uporabljati se jih je potrebno naučiti. Katere ne smejo manjkati pri jabolčni piti? Cimet, kardamom, klinčki in muškatni orešček.